Okolju prijazno gorivo imenujemo tudi zemeljski plin. Gre za energetsko najučinkovitejše in najčistejše fosilno gorivo. Je vnetljiv, nestrupen ter brezbarven plin. Pridobiva se v vrtinah na naftnih in plinskih ploščadih. Uporaba je možna le v mestih, saj se ga distribuira po plinovodnih ceveh. Vedno je na dosegu in ni potrebno delati nikakršnih zalog, kot pri drugih energentih, prav tako ne predstavlja grožnje podtalnici.
Zemeljski plin nastane pod visokim tlakom iz odmrlih ostankov alg, mikroorganizmov in planktona. Glavne sestavine zemeljskega plina so metan, ogljikov dioksid in žveplovodik. Slednja odstranijo s posebnimi postopki ali pa kar v zrak. Zemeljski plin lahko vsebuje tudi propan, etan, eten, butan, helij in dušik, ki znižuje kurilnost plina, zato se ga odstrani. Sestava je odvisna predvsem od nahajališča zemeljskega plina. Za lažjo zaznavo zemeljskega plina, ki nima vonja, dodajo manjše količine vonljivih snovi. Zemeljski plin je okolju prijazno gorivo, saj v primerjavi z nafto in premogom, vsebuje nizke vrednosti žvepla, prašnih delcev pa pri izgorevanju skoraj da ni. Edina stranska produkta pri izgorevanju zemeljskega plina sta voda in ogljikov dioksid, ki pa ga je za skoraj 50% manj kot pri tistih domovih, ki za ogrevanje uporabljajo samo elektriko.
V gospodinjstvu se zemeljski plin uporablja predvsem za ogrevanje prostorov ter vode pri kuhanju, uporaben pa je tudi kot pogonsko gorivo za avtomobile, za proizvod električne energije in kot surovino v kemičnih tovarnah. Kalorična vrednost kubičnega metra zemeljskega plina znaša približno 10,54 KWh, kar je glede cen na trgih zelo veliko. Pomembnejši prednosti zemeljskega plina sta še daljša življenjska doba kurilnih naprav in nizke cene vzdrževanj le teh.